ŽIVALI JESENI (Voglar Mira)
Ježek teka, teka in se kotali, jabolka in hruške nabadati hiti.
Medved kosmatinec svoj brlog ravna, z listjem si postilja, zaspano godrnja.
Urna veverica spleza na drevo, lešnike nabira za zimsko lakoto.
Ptice lastovice odletele so, v daljne tople kraje zdaj krila jih neso.
MEDVED STOPA (Voglar Mira)
Medved stopa
copa cop, copa, cop.
Zajček skače
hop, hop, hop, hop, hop, hop.
Mala miška pa hiti
tike tike, ti!
DEŽEK (Bitenc Janez)
Zdaj na nosek zdaj na glavo,
Zdaj na strehe in zemljo,
Skačem, plešem kot vrtavka,
Da nihče ne zna tako.
Kdo me zdaj še ne pozna?
Droben dežek sem z neba.
POLŽEK (Voglar Mira)
Leze, leze polžek počasi, leze, leze po listju in travi:
»Buc, buc, buc, glej roge, buc, buc, buc skril jih je.«
Leze, leze polžek počasi, leze, leze po listju in travi.
SINIČKA SE JE USEDLA (Slovenska ljudska)
Sinička se je usedla
gor na drobno vejico
in je zapela vsa vesela:
cicicicido.
Oj, kaj že poješ, ptička moja,
pesem to lepo,
ko nam še zunaj zima kima:
cicicicido?
Sinička se je zasmejala,
rekla je tako:
pomlad s seboj sem pripeljala:
cicicicido!
ZEBE, ZEBE, ZEBE (Štefan A.)
Zebe, zebe, zebe,
zebe do kosti,
zima, zima, zima,
zima me lovi,
vse je belo, belo,
le moj nos rdeč,
uhljev pa že dolgo
sploh ne čutim več.
Pridi, zlato sonce,
NOGE mi ogrej!
Glej, kako so trde,
nočejo naprej.
KJE JE COPATEK? (Kuhar Janez)
NI COPATKA, NI COPATKA,
KJE SE JE IZGUBIL?
NI COPATKA, NI COPATKA,
KDO MI GA JE SKRIL?
JE COPATEK, JE COPATEK,
ZA PEČJO LEŽI.
V NJEM PA SLADKO, V NJEM PA SLADKO,
METKIN MUCEK SPI.
PANJ (PRSTNA IGRA)
TO JE PANJ (POKAŽEMO PEST)
A KJE SO ČEBELE? (POGLEDAMO V PEST)
SKRILE SO SE, (ENO ROKO SKRIJEMO ZA HRBET)
VSE PROČ ODLETELE. (DRUGO ROKO SKRIJEMO ZA HRBET)
PREŠTEJ DO TRI (POKAŽEMO DLANI IN ŠTEJEMO PRSTE)
PA PRIDEJO SPET. BZZZZZZZZ. (PRSTI »POLETIJO« DO OTROKA IN GA POŽGEČKAJO)
RDEČA ŽOGA (Bitenc Janez)
Rdeča žoga hopla hop
v lužo je skočila.
Rdeča žoga hopla hop
v luži se umila.
Potlej je na sonce šla
in se posušila.
Spet kot nova je bila
moja rdeča žogica.
ŽOGICA (Mira Voglar)
Hopla, hopla
sem in tja skače moja žogica.
Žogica marogica glej, da mi ne boš ušla.
ŽOGICA (Neznan avtor)
SKOČIM SEM, SKOČIM TJA
SEM OKROGLA ŽOGICA.
POSKAKUJEM, SE VRTIM,
GLEJ, KAKO SE KOTALIM!
TO SEM JAZ (Neznan avtor)
Majhno imam glavo,
lase in obraz,
vrat in ušesa,
glejte – to sem jaz!
Zadaj imam hrbet
spredaj srce,
zgoraj imam roke,
spodaj pa noge.
KOSTANJČEK ZASPANČEK (M.Voglar)
Kostanjček zaspanček na veji visi;
Zavit ves v lupino prav sladko že spi.
Tedaj pa zapiha vanj veter močan:
Kostanjček zaspanček, jesen je na plan!
SEMAFOR (neznan avtor)
Jurček teče, teče v šolo, zjutraj pozno vstal je, joj!
Ko pa pride do križišča, rdeča luč zasveti: "Stoj!" Jezno Jurček vanjo gleda:
"Nimam časa stati tu!"
Pomežikne mu rumena in takole reče mu:
"Malo se potrpi glej, luč zelena, brž naprej!"
SNEŽINKE (Anja Štefan)
Čisto čisto tiho
stopajo copatki.
Gazijo po snegu
trije majhni škratki.
Domek je še daleč,
zebe jih v ušesa,
huda teta zima
nanje sneg potresa.
Prvi se zmrduje: ”Sneg je huda reč!”
Drugi obupuje: ”Kje je naša peč?”
Tretji ne posluša,
v žep lovi snežinke
rad bi si najlepšo
shranil med spominke.
ZIMA JE PRIŠLA (Slovenska ljudska pesem)
Zima je prišla,
sneg leti z neba,
je puščava zemlja vsa.
Mraz prihaja z njo,
hud možak je to,
nam pa nič hudo ne bo.
Mrazek, prava reč,
mi gremo za peč,
pa ne moreš nam nič več.
ZIMA ZIMA BELA
Zima zima bela,
vrh gora sedela,
pa tako je pela,
da bo Mirka vzela.
Ker Mirko nič ne dela,
ker Mirko nič se ne uči,
čakaj, čakaj,
Mirko ti.
KRICA KRACA
(Mira Voglar)
Krica kraca, glej pajaca,
ki skaklja, ki skaklja,
hopacupa hopaca.
Krica kraca, glej pajaca,
ki štorklja, ki štorklja,
hopacupa, hopaca.
DOBER DAN PRIJATELJ!
DOBER DAN PRIJATELJ HEJ!
MOJO DROBNO PEST POGLEJ.
RASTE ROŽA IZ PESTI
ROŽA, KI LEPO DIŠI.
NE! LEPO PO VRSTI.
TO SO MOJI PRSTI,
S KATERIMI TE POŽGEČKAM.
POMLADNA (Janez Bitenc)
Na polju rožice cveto, na drevju pa ptički pojo,
z neba nam sveti sonček zlat, že prišla je k nam pomlad.
Iz gozda sem pa znani glas naznanja, da prišla je v vas,
spet dobra mila kukavca, srca mojga ljubica.
BELA, BELA LILIJA
Bela, bela lilija,
v krogu pleše deklica,
deklica se okrog vrti,
pa si enga izvoli.
Poskoči enkrat,
poskoči dvakrat,
zapri oči,
pa si en ga izvoli.
RDEČI TULIPAN
Rdeči, rdeči tulipan,
v krogu pleše deček sam,
deček se okrog vrti,
pa si enga izvoli.
Poskoči enkrat,
poskoči dvakrat,
zapri oči,
pa si enga izvoli.
MIŠKA VZELA JE S POLIČKE (Anja Štefan)
MIŠKA VZELA JE S POLIČKE ZADNJO VREČICO PŠENIČKE.
MIŠEK VZEL JE IZPOD STREHE MED, ROZINE IN OREHE.
STA POTOLKLA, POMEŠALA. GLEJ, POTIČKA JE NASTALA!
»RES LEPO, JE REKLA MIŠKA. »SPET DIŠI NAM CELA HIŠKA.«
ABRAHAM MA SEDEM SINOV
Abraham ‘ma sedem sinov,
sedem sinov Abraham,
vsi so jedli vsi so pili,
vsi so delali tako…
vsi tako, vsi tako,
vsi so delali tako…
Niso pili, niso jedli,
niso jedli, niso jedli,
niso pili, niso jedli,
niso delali tako…
POTUJEMO V RAKITNICOPotujemo v Rakitnico,
kdo gre z nami?
Od tam naprej pa v Ribnico
in ti greš z nami.
Ježek teka, teka in se kotali, jabolka in hruške nabadati hiti.
Medved kosmatinec svoj brlog ravna, z listjem si postilja, zaspano godrnja.
Urna veverica spleza na drevo, lešnike nabira za zimsko lakoto.
Ptice lastovice odletele so, v daljne tople kraje zdaj krila jih neso.
MEDVED STOPA (Voglar Mira)
Medved stopa
copa cop, copa, cop.
Zajček skače
hop, hop, hop, hop, hop, hop.
Mala miška pa hiti
tike tike, ti!
DEŽEK (Bitenc Janez)
Zdaj na nosek zdaj na glavo,
Zdaj na strehe in zemljo,
Skačem, plešem kot vrtavka,
Da nihče ne zna tako.
Kdo me zdaj še ne pozna?
Droben dežek sem z neba.
POLŽEK (Voglar Mira)
Leze, leze polžek počasi, leze, leze po listju in travi:
»Buc, buc, buc, glej roge, buc, buc, buc skril jih je.«
Leze, leze polžek počasi, leze, leze po listju in travi.
SINIČKA SE JE USEDLA (Slovenska ljudska)
Sinička se je usedla
gor na drobno vejico
in je zapela vsa vesela:
cicicicido.
Oj, kaj že poješ, ptička moja,
pesem to lepo,
ko nam še zunaj zima kima:
cicicicido?
Sinička se je zasmejala,
rekla je tako:
pomlad s seboj sem pripeljala:
cicicicido!
ZEBE, ZEBE, ZEBE (Štefan A.)
Zebe, zebe, zebe,
zebe do kosti,
zima, zima, zima,
zima me lovi,
vse je belo, belo,
le moj nos rdeč,
uhljev pa že dolgo
sploh ne čutim več.
Pridi, zlato sonce,
NOGE mi ogrej!
Glej, kako so trde,
nočejo naprej.
KJE JE COPATEK? (Kuhar Janez)
NI COPATKA, NI COPATKA,
KJE SE JE IZGUBIL?
NI COPATKA, NI COPATKA,
KDO MI GA JE SKRIL?
JE COPATEK, JE COPATEK,
ZA PEČJO LEŽI.
V NJEM PA SLADKO, V NJEM PA SLADKO,
METKIN MUCEK SPI.
PANJ (PRSTNA IGRA)
TO JE PANJ (POKAŽEMO PEST)
A KJE SO ČEBELE? (POGLEDAMO V PEST)
SKRILE SO SE, (ENO ROKO SKRIJEMO ZA HRBET)
VSE PROČ ODLETELE. (DRUGO ROKO SKRIJEMO ZA HRBET)
PREŠTEJ DO TRI (POKAŽEMO DLANI IN ŠTEJEMO PRSTE)
PA PRIDEJO SPET. BZZZZZZZZ. (PRSTI »POLETIJO« DO OTROKA IN GA POŽGEČKAJO)
RDEČA ŽOGA (Bitenc Janez)
Rdeča žoga hopla hop
v lužo je skočila.
Rdeča žoga hopla hop
v luži se umila.
Potlej je na sonce šla
in se posušila.
Spet kot nova je bila
moja rdeča žogica.
ŽOGICA (Mira Voglar)
Hopla, hopla
sem in tja skače moja žogica.
Žogica marogica glej, da mi ne boš ušla.
ŽOGICA (Neznan avtor)
SKOČIM SEM, SKOČIM TJA
SEM OKROGLA ŽOGICA.
POSKAKUJEM, SE VRTIM,
GLEJ, KAKO SE KOTALIM!
TO SEM JAZ (Neznan avtor)
Majhno imam glavo,
lase in obraz,
vrat in ušesa,
glejte – to sem jaz!
Zadaj imam hrbet
spredaj srce,
zgoraj imam roke,
spodaj pa noge.
KOSTANJČEK ZASPANČEK (M.Voglar)
Kostanjček zaspanček na veji visi;
Zavit ves v lupino prav sladko že spi.
Tedaj pa zapiha vanj veter močan:
Kostanjček zaspanček, jesen je na plan!
SEMAFOR (neznan avtor)
Jurček teče, teče v šolo, zjutraj pozno vstal je, joj!
Ko pa pride do križišča, rdeča luč zasveti: "Stoj!" Jezno Jurček vanjo gleda:
"Nimam časa stati tu!"
Pomežikne mu rumena in takole reče mu:
"Malo se potrpi glej, luč zelena, brž naprej!"
SNEŽINKE (Anja Štefan)
Čisto čisto tiho
stopajo copatki.
Gazijo po snegu
trije majhni škratki.
Domek je še daleč,
zebe jih v ušesa,
huda teta zima
nanje sneg potresa.
Prvi se zmrduje: ”Sneg je huda reč!”
Drugi obupuje: ”Kje je naša peč?”
Tretji ne posluša,
v žep lovi snežinke
rad bi si najlepšo
shranil med spominke.
ZIMA JE PRIŠLA (Slovenska ljudska pesem)
Zima je prišla,
sneg leti z neba,
je puščava zemlja vsa.
Mraz prihaja z njo,
hud možak je to,
nam pa nič hudo ne bo.
Mrazek, prava reč,
mi gremo za peč,
pa ne moreš nam nič več.
ZIMA ZIMA BELA
Zima zima bela,
vrh gora sedela,
pa tako je pela,
da bo Mirka vzela.
Ker Mirko nič ne dela,
ker Mirko nič se ne uči,
čakaj, čakaj,
Mirko ti.
KRICA KRACA
(Mira Voglar)
Krica kraca, glej pajaca,
ki skaklja, ki skaklja,
hopacupa hopaca.
Krica kraca, glej pajaca,
ki štorklja, ki štorklja,
hopacupa, hopaca.
DOBER DAN PRIJATELJ!
DOBER DAN PRIJATELJ HEJ!
MOJO DROBNO PEST POGLEJ.
RASTE ROŽA IZ PESTI
ROŽA, KI LEPO DIŠI.
NE! LEPO PO VRSTI.
TO SO MOJI PRSTI,
S KATERIMI TE POŽGEČKAM.
POMLADNA (Janez Bitenc)
Na polju rožice cveto, na drevju pa ptički pojo,
z neba nam sveti sonček zlat, že prišla je k nam pomlad.
Iz gozda sem pa znani glas naznanja, da prišla je v vas,
spet dobra mila kukavca, srca mojga ljubica.
BELA, BELA LILIJA
Bela, bela lilija,
v krogu pleše deklica,
deklica se okrog vrti,
pa si enga izvoli.
Poskoči enkrat,
poskoči dvakrat,
zapri oči,
pa si en ga izvoli.
RDEČI TULIPAN
Rdeči, rdeči tulipan,
v krogu pleše deček sam,
deček se okrog vrti,
pa si enga izvoli.
Poskoči enkrat,
poskoči dvakrat,
zapri oči,
pa si enga izvoli.
MIŠKA VZELA JE S POLIČKE (Anja Štefan)
MIŠKA VZELA JE S POLIČKE ZADNJO VREČICO PŠENIČKE.
MIŠEK VZEL JE IZPOD STREHE MED, ROZINE IN OREHE.
STA POTOLKLA, POMEŠALA. GLEJ, POTIČKA JE NASTALA!
»RES LEPO, JE REKLA MIŠKA. »SPET DIŠI NAM CELA HIŠKA.«
ABRAHAM MA SEDEM SINOV
Abraham ‘ma sedem sinov,
sedem sinov Abraham,
vsi so jedli vsi so pili,
vsi so delali tako…
vsi tako, vsi tako,
vsi so delali tako…
Niso pili, niso jedli,
niso jedli, niso jedli,
niso pili, niso jedli,
niso delali tako…
POTUJEMO V RAKITNICOPotujemo v Rakitnico,
kdo gre z nami?
Od tam naprej pa v Ribnico
in ti greš z nami.
